-
1 revenge
[rə'ven‹] 1. noun1) (harm done to another person in return for harm which he has done (to oneself or to someone else): The man told the manager he would get/have his revenge / take revenge on the company for dismissing him; His revenge was to burn down the factory.) maščevanje2) (the desire to do such harm: The man said he had burned down the factory out of revenge / in revenge for being dismissed.) maščevanje2. verb((with on) to get (one's) revenge: He revenged himself on his enemies; I'll soon be revenged on you all.) maščevati se* * *I [rivéndž]nounmaščevanje; revanša; maščevalnostto give s.o. his revenge — dati komu priliko za revanšoto take revenge for s.th. of s.o. — maščevati se komu za kajII [rivéndž]transitive verbmaščevati; intransitive verb maščevati seto revenge s.o. — maščevati kogato revenge for (of) s.th. — maščevati se za kajto revenge on (upon) s.o. — maščevati se nad komto revenge oneself upon (on) s.o. for s.th. — maščevati se komu za kajto be revenged — biti maščevan, maščevati se -
2 vow
1. noun(a solemn promise, especially one made to God: The monks have made/taken a vow of silence; marriage vows.) svečana obljuba2. verb1) (to make a solemn promise (that): He vowed that he would die rather than surrender.) zaobljubiti (se)2) (to threaten: He vowed revenge on all his enemies.) zaobljubiti se* * *I [váu]nounsvečana obljuba, prisega; religion zaobljubavow of secrecy — obljuba tajnosti, molčečnostito take the vows religion zaobljubiti se (za redovnika, -ico), iti v samostanI have taken a solemn vow not to smoke any more — svečano sem obljubil, da ne bom več kadilII [váu]transitive verbzaobljubiti (se), slovesno (s prisego) obljubiti; priseči; obvezati se s slovesno obljubo; slovesno zatrjevati, zagotavljati, prepričevati ( that da); obsolete prizna(va)tihe vowed to avenge the insult — prisegel (si) je, da se bo maščeval za žalitevI vow, you are vastly amusing — zares, vi ste nad vse zabavni
См. также в других словарях:
ostáti — ostánem dov. (á ȃ) 1. ne prenehati biti, se nahajati na določenem prostoru, v določenem kraju: vsi so odšli, le on je ostal; ostati na deželi, v mestu / slike so ostale na steni; v steklenici je ostala samo gošča / listje ne bo dolgo ostalo na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sréčati — am dov. (ẹ̑) 1. gibajoč, premikajoč se priti mimo koga, skupaj s kom: ni ga hotel srečati; ustavil je prvega človeka, ki ga je srečal; srečal je prijatelja; srečati koga na hodniku, na ulici, pred hišo; srečala sta se in pozdravila / avtomobila… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čutíti — in čútiti im nedov. (ȋ ú) 1. zaznavati s čutili: čutiti kri v ustih; čutiti mokroto v čevljih; pod prsti je čutil utripanje žile; čutil je, da ga duši; vsi so čutili potres / nepreh. njegova roka ne čuti več / psi so čutili ljudi, zato so lajali … Slovar slovenskega knjižnega jezika
popláčati — in poplačáti am dov. (á á á) 1. v celoti plačati, poravnati: poplačati dolgove, škodo 2. narediti, dati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino: poplačati delo, trud / poplačati dobroto z nehvaležnostjo / kot vljudnostna fraza s čim, kako naj ti to… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
povrníti — in povŕniti em dov. (ȋ ŕ) 1. narediti, dati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino: povrniti stroške, škodo; vse bomo povrnili, kar boste potrošili zanj; z obrestmi povrniti / knjiž. povrniti dolg plačati // narediti določeno dejanje zaradi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
masírati — am nedov. (ȋ) mehanično delovati na telo ali del telesa iz zdravilnih, kozmetičnih razlogov: masirati nogo; z alkoholom masirati roke; dvakrat na dan so ga skrbno masirali; masirati si koleno / ekspr. masirati si zaspan obraz mencati si ∙ pog.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pláčati — in plačáti am dov. (á á á) 1. dati za kaj določeno vrednost, navadno denar, in si s tem pridobiti pravico a) do lastništva tistega: plačati blago, pohištvo; ali si knjigo že plačal; drago plačati; malo, veliko plačati; naprej, takoj plačati; pog … Slovar slovenskega knjižnega jezika
revanšírati se — am se tudi revanžírati se am se dov. in nedov. (ȋ) knjiž. povrniti, oddolžiti se: revanširati se za uslugo; ne vem, s čim bi se vam revanširal / za žalitev se ti bom že še revanširal maščeval / kot vljudnostna fraza kako naj se vam revanširam ●… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skúpaj — prisl. (ȗ) 1. izraža medsebojno združenost ali združevanje, ant. narazen: dati skupaj različne snovi; držati prste, stopala skupaj; držite se skupaj, da se ne izgubite; tovornjaki so zaradi varnosti vozili skupaj; znosil je vsa drva skupaj;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
